Zadnje čase ugotavljam, da večja zagnanost in trud nista v vseh primerih dobra. Včasih se je bolje manj naprezati , saj večina vodij in šefov ponavadi, da več dela tistemu, ki je priden in več naredi in manj dela tistemu, ki naredi manj. Tudi bolj pohvali tistega, ki nekaj naredi po dolgem času, saj se to od njega ni pričakovalo.

Zakaj to govorim?

Ker sem bil v obeh vlogah. Ko sem mogel razdeliti delo, sem dal več dela tisti osebi od katere sem lahko pričakoval, da bo več narejeno, bo bolj sposobna in bo imela zame manj vprašanj. Seveda, če je bila oseba še hitrejša je lahko pričakovala še več dela. Mislim, da je to največja napaka, ki jo lahko vodja ali šef naredi in priznam naredil sem jo tudi jaz, kot vodja. Žal, pa sem to ugotovil le takrat, ko sem bil tudi na drugi strani. Večja uspešnost in več dela je pomenila le več nalog, saj sem edini jaz naloge uspešno opravljal. Veliko težje je namreč se ukvarjati z osebo, ki ni tako učinkovita, sploh, če je vodja ali šef zaposlen in sploh, če je tako težko najti dobre kadre.

Moj predlog torej?

Še danes razmislite, komu dajate več dela in si stvari poglejte iz obeh zornih kotov. Razbremenite zaposlene, ki so pri vas najuspešnejši in jih večkrat pohvalite. Pazite tudi, da ne delate razlik med tistimi, ki so vam všeč ali ne. Pazite tudi, da se vaša čustva ne bodo preveč vmešavala v vaš posel, saj je razmerje med čustvmi in razumu 24:1. Cenite najboljše zaposlene in jim privoščite oddih. V bistvu bi oni morali imeti največ oddiha, saj so sposobni narediti kljub oddihu več, kot drugi.

Dodajte zaznamek na: